Schedule

Verjetno mnogi od vas poznate Arrow Electronics (v nadaljevanju Arrow) zgolj kot distributerja elektronskih komponent, zato sem se odločil, da vam to globalno podjetje s 85-letno tradicijo in sedežem v Centennialu (Kolorado), prikažem tudi v drugi luči.

Skratka, Arrow se želi danes identificirati kot Technology Solution provider in v naslednjih vrsticah bi vam rad predstavil podjetja ali oddelke, ki zagotavljajo, da lahko Arrow danes ponudi vse od komponente, do razvojnih modulov, softvera, programiranja, proizvodnje in sestave pa do kompletne povezave v t.i. rešitve v oblaku (Cloud Service). Prav tako smo omogočili, da te rešitve bodisi poiščete ali ponudite na naši novi spletni platformi ArrowPlus, o kateri si nekaj več lahko preberete v nadaljevanju.

Simon Rusjan, Arrow d.o.o.

V članku je podan poudarek na konkretnih izkušnjah/meritvah posameznih LTE -M/LTE NB-IoT modemskih naprav, posebej s stališča prevzema LTE NB-IoT, ki naj bi zamenjala stare GPRS industrijske komunikacijske vmesnike (pričakovana možna ukinitev v Sloveniji leta 2029)!

V podporo nadalje širitve in razvoja Internet of Things/Interneta Stvari (IoT), je mobilna industrija razvila in standardizirala klase namenskih mobilnih-celičnih tehnologij. Takšna Mobilna IoT omrežja podpirajo naprave, ki zahtevajo širokopasovno pokrivanje, dolgo življenjsko dobo baterij in nizke cene, s poudarkom na varnosti in povezljivost tako zunaj mestna, kot za mestna področja.

Božo Mišović EIMV, Marjana Senčar Srdič, A1 Slovenija d. d., Ljubljana

Predavanje bo v uvodnem delu pojasnilo razloge za uporabo simulacij pri načrtovanju telekomunikacijskih enot s hitrimi povezavami. Nato bomo predstavili katere tipe povezav v podjetju Aviat simuliramo na naših enotah in do katerih hitrosti te povezave delujejo. Sledi del kjer bolj podrobno opišemo izvajanje simulacij hitrih povezav. Na koncu pa so predstavljeni izzivi, ki nas v zvezi s hitrimi povezavami čakajo v prihodnosti na Aviat telekomunikacijskih enotah.

Gregor Polanšek, Aviat d.o.o.

Preverjanje avtomobilskih komponent in vgnezdenih krmilnih sistemov je lahko nevarno in časovno požrešno. Uporaba simulacij, inženirji v skupinah HIL lahko validirajo vgnezdene krmilne enote (ECU) bolj zgodaj v fazi načrtovanja in tako prihranijo čas in izboljšajo pokritost razvojnega cikla s testi.
Rešitve NI HIL so odprte in fleksibilne. Ponujajo integracijo modelov opreme tretjih proizvajalcev in možnost prilagajanja neizogibnim spremembam naboru potrebnih signalov in vhodno-izhodnih zahtev. Z rešitvami NI je nadzor in lastništvo sistema v vaših rokah in ne v proizvajalčevih, da lahko tako maksimirate ponovno uporabnost univerzalne prilagodljive arhitekture sistema HIL skozi vse faze verifikacije in validacije.

Andrej Drozg, ADD ProS d.o.o.

V predavanju želimo predstaviti, kaj je treba upoštevati pri
povezovanju digitalnih signalov visokih hitrosti kot npr.
DDR, MIPI, USB, HDMI na merilnike, npr. osciloskope.

Mirko Ivančič, Amiteh d.o.o.

Pri razvoju mobilnih platform predstavlja enega od glavnih faktorjev pri načrtovanju izdelkov poraba energije. V določenih segmentih industrije, kot so samovozeči vozički za prevažanje tovora, avtonomni avtomobili in drugo, se ne moremo vedno zanašati na povezavo v oblak, da bi tam izvajali računsko zahtevne operacije, ki jih algoritmi za implementacijo avtonomne vožnje zahtevajo. Pri tovrstnih aplikacijah potrebujemo platforme, ki imajo po eni strani nizko porabo energije in so hkrati dovolj zmogljive in optimizirane za izvajanje tovrstnih algoritmov. V prispevku bomo predstavili razvojno ploščo Nvidia Jetson TX2, komponente, ki jo sestavljajo in možnosti priklopa zunanjih senzorjev. Obravnavali bomo začetno konfiguracijo in vzpostavitev sistema ter podali primer implementacije enega od algoritmov, ki se uporabljajo pri implementaciji avtonomne vožnje. Podali bomo tudi primer povezovanja platforme z oblačnimi storitvami.

Grega Močnik, Danilo Zimšek, FERI Maribor

Na predavanju bo predstavljena medsebojna interakcija programov KiCAD in FreeCAD
preko katere lahko izdelamo 3D model elektronskega vezja in pripadajočega ohišja. 

Najprej bo demonstrirano učinkovito upravljanje z uradnimi ter osebnimi KiCAD zbirkami
(a) elektronskih simbolov, (b) podnožij in (c) pripadajočih 3D modelov. Prikazano bo tudi
učinkovito ločevanje osebnih in uradnih zbirk. 

Sledila bo predstavitev postopka uvažanja poljubnih 3D modelov v KiCAD ter njihova 
poravnava s pripadajočimi podnožji. 3D model celotnega elektronskega vezja bo nato 
izvožen v FreeCAD v katerem bo prikazanih nekaj možnosti za izdelavo 3D ohišja.

Žiga Lausegger, prof.

3D natisnjena hidroelektrarna s Peltonovo turbino je namenjena prikazu fizikalnih zakonitosti proizvodnje električne energije. Uporabnik lahko s spremembo višinske razlike in s spreminjanem pretoka vode direktno vpliva na proizvodnjo električne energije. BLDC motor je uporabljen kot generator in LED trak kot indikator proizvodne moči. Eksperimentalni sistem je odličen pripomoček za razjasnitev osnov pretvorbe energije iz potencialne v -> kinetično energijo-> mehansko energijo -> električno energijo.

Matic Markovič, dr. Primož Sukič, Laboratorij za energetiko UM FERI

Grozd Pametne tovarne deluje v okviru Zbornice za elektronsko in elektroindustrijo na GZS in je del strateškega razvojno inovacijskega partnerstva Tovarne prihodnosti (SRIP ToP) katerega cilj je je vzpostaviti odprto in prijazno okolje za zainteresirane predstavnike
gospodarstva, raziskovalnih organizacij, države ter ostalih zainteresiranih na prednostnem področju »Tovarne prihodnosti«.

Mitja Virant