V prispevku bo predstavljeno komunikacijsko omrežje majhnih satelitov Starlink, ki jih ameriško podjetje SpaceX že dobri dve leti namešča na nizko zemeljsko tirnico. Ker mora pri tem poleg tehničnih izzivov premagovati tudi ovire različnih interesnih skupin, bodo predstavljeni argumenti astronomov in naravovarstvenikov, grožnja, da odslužen satelit pade in poškoduje katerega od zemljanov ali njegovo lastnino ter presoja o upravičenosti do denarne pomoči namenjene za opremljanje podeželja s širokopasovnim internetom. Seveda pa bodo v predstavitvi razkriti tudi nekateri v skrivnostno tančico oviti inženirski dosežki projekta Starlink, kot so: nov ionski pogon, nizke zakasnitve signalov, nizka cena poletov, cenejša masovna serijska proizvodnja satelitov, hitre nadgradnje v omrežju, inovativne povezave z laserskimi signali, učinkovito usmerjanje prometa, inovativna sledilna antena pri uporabniku ter inovativni pristop povezovanja.

Povezava do videa: https://youtu.be/gsKN7TElrps

Praktična predstavitev povezave IoT modula podjetja Quectel, povezava na A1 oblak. Prikazana je tudi praktična demonstracija povezave na strežnik, ki teče na RPi.
V prezentaciji je navedena tudi spletna povezava do dokumentacije in primerov uporabe modulov.

Quectel prezentacija Radu Igret:
https://bit.ly/Quectel-CatM-A1-Slovenia

Prijava za brezplačni demo board:

IKTEM 2021

(število demo boardov je omejeno!)

Povezava do videa: https://youtu.be/TYXOr4xQ6lM

Tehnološke razlike med NB IoT in LTE-M tehnologijama in čemu je vsaka namenjena. Ključna vprašanja, ki si jih moramo zastaviti pri izbiri ter najpogostejše napake, ki jih naredimo pri razvoju IoT modulov.

Povezava do videa: https://youtu.be/7cxWgn6icjw

Umetna inteligenca predstavlja gonilno silo razvoja na številnih področjih našega življenja. Olajšala nam je tudi že vsakodnevna opravila, kot je čiščenje doma, olajšala nam je vožnjo avtomobila, s pomočjo naprav povezanih v Internet stvari našim željam samodejno prilagaja bivalno okolje. Večina aplikacij umetne inteligence zahteva veliko procesorske moči, tudi za svoje delovanje, zato navadno tečejo na oblačnih sistemih.
Določenih aplikacij pa ne moremo poganjati na oblačnih sistemih. Bodisi nimamo zagotovljene nenehne hitre internetne povezave, bodisi je zaradi varnosti zahtevan izredno hiter odziv sistema. V takšnih primerih je potrebno aplikacije z umetno inteligenco poganjati na končnih napravah, ki pogosto niso dovolj zmogljive.
V času pandemije bolezni COVID-19 in po njej je eden od glavnih ukrepov za zajezitev bolezni nošenje mask. Nošenje mask je postalo obvezno v zaprtih prostorih, zato pojavljajo potrebe po sistemih za samodejno zaznavo prisotnosti maske na obrazu.
V nadaljevanju predstavimo strojno in programsko opremo za implementacijo rešitve zaznavanja mask, ki deluje v realnem času na sistemu z nizko porabo električne energije. Opišemo delovni proces učenja in prenos programa na ciljno napravo.

Povezava do videa: https://youtu.be/outnDpTE2mM

Avtomatske pick & place naprave običajno zahtevajo precej programiranja in izkušenega operaterja. Predstavili vam bomo avtomatski pick & place za razvoj, ki avtomatsko polaganje približa tudi izdelavi prototipov in malih serij ter ne zahteva izkušenega operaterja. Ker naprava sama zaznava višino vezja, komponent in feederjev, ne potrebujete poglobljenega programiranja, le uvoziti pick & place ter gerber datoteke, določiti fiducial točke, določiti na katerem feederju se nahajajo posamezne komponente ter določiti začetno pozicijo in število komponent v feederjih za kratke trakove, kar je možno narediti v 15 minutah. Prednost naprave je, da uporablja feeder bloke za kratke trakove, tako da za polaganje določene komponente ne potrebujete celotnega koluta s komponentami, ampak trak preprosto namestite v blok. Za komponente, ki niso v trakovih ali kolutih je na voljo tudi pobiranje iz pladnjev.

Programski vmesnik je izredno intuitiven in razumljiv, kar eliminira potrebo po izkušenem operaterju in omogoči, da vsakdo iz razvoja lahko enostavno položi prototipno vezje. Ker ima naprava pametne feederje, ki komunicirajo z napravo, je uporabna tudi za polaganje manjših serij in različnih dizajnov, saj feederje enostavno zamenjate, naprava pa prepozna na feederju nameščene komponente. Na napravo se lahko namesti tudi dodatni modul za dispenziranje, zaradi česar ne potrebujete kupovati šablon za tiskanje spajkalne paste.

Povezava do videa: https://youtu.be/H6lkWc2O_dE

Dovršen ter odziven grafični uporabniški vmesnik (GUI) je v sodobnih napravah ključnega pomena, saj neposredno vpliva na kakovost uporabniške izkušnje. Razvojni postopek tovrstnih vmesnikov je mnogokrat časovno zamuden ter kompleksen, kar posledično povečuje stroške implementacije.
Namen aplikacije GUI-O je premostitev omenjenih težav, saj le-ta omogoča umeščanje grafičnih gradnikov na zaslon preko preprostega ASCII protokola, poleg tega pa nudi tudi protokol za komunikacijo s senzorji ter aktuatorji Android naprave. Aplikacija je kompatibilna z vsemi mikrokontrolerji in ostalimi napravami, ki izkoriščajo Bluetooth, USB ali spletno povezavo (npr. WiFi). Z dodatno vgrajeno IoT funkcionalnostjo, GUI-O aplikacija nudi varen dostop do oddaljenih naprav. Namenjena je uporabi v katerikoli fazi projekta, pri čemer poznavanje programiranja v Android okolju ni potrebno.
Čeprav je programiranje vrhunskih grafičnih uporabniških vmesnikov obširna tematika, se kompleksnost razvoja z uporabo GUI-O aplikacije zmanjša, saj aplikacijo odlikuje preprosta uporaba ter izjemna prilagodljivost, ki omogoča spreminjanje funkcionalnosti in grafične podobe med samim delovanjem.

Povezava do videa: https://youtu.be/6mXNQ5xJOWY

Predavanje bo na temo priprav na največjo vajo kibernetske obrambe, njeno eksekucijo in ugotovitvah za prihodnje.

Povezava do videa: https://youtu.be/0ISvmL-GJnU

Zaradi vse večjih potreb po kakovostno opremljenih elektronskih modulih, so se pojavili novi izzivi tako pri proizvodnji kot razvoju le teh. Z dolgoletnimi izkušnjami na področju lastnega razvoja visoko tehnoloških produktov, smo v podjetju EMA vzpostavili novo linijo storitev – EMS Place, ki celostno podprejo izdelavo elektronike izdelka. Na predavanju bomo predstavili kompetence in konkurenčne prednosti rešitev EMS in ODM, ki so sestavni del EMS Place-a.

Povezava do videa: https://youtu.be/nnBXqlrpQps

Povezava do videa: https://youtu.be/gTmZe72o7qI

V predstavitvi bomo prikazali postopek postavitve brezplačnega in odprto-kodnega Linux hipervizorja, namenjenega gostovanju virtualnih sistemov, npr. strežnikov, pisarniških računalnikov, delovnih postaj…
Veliko pozornosti bo posvečeno prikazu postopka predpriprave hipervizorja na način, ki gostujoče virtualne sisteme omrežju predstavi kot fizične sisteme. Posledično virtualni sistemi niso omejeni, nanje pa se lahko prijavimo iz katerega koli oddaljenega računalnika t.i. klienta. Predpriprava obsega vse od namestitve pravih paketov, umeščanja uporabnikov v prave skupine, pravilne postavitve SSH in virtualnega mostu.
Sledil bo prikaz primera postavitve baze gostujočih virtualnih sistemov na hipervizorju in upravljanja že postavljenih virtualnih sistemov preko oddaljenega klienta.
Za konec bomo prikazali še postopke izpopolnjevanja hipervizorja in gostujočih virtualnih sistemov. Prikazan bo npr. postopek omogočanja kopiranja teksta med gostujočimi virtualnimi sistemi in oddaljenim klientom. Prikazana bosta tudi postopek priklopa fizičnih naprav (USB) na gostujoče virtualne sisteme ter postopek omogočanja avtomatične prilagoditve resolucije gostujočega virtualnega sistema glede na velikost grafične konzole preko katere klient spremlja gostujoči virtualni sistem.

Povezava do videa: https://youtu.be/lM2iT8xeFoQ

V uvodu bomo predstavili ključne pojme koncepta vodenja proizvodnje z IoT in digitalni dvojčkom. V nadaljevanju se bomo posvetili vprašanju krmilne strukture takšnega proizvodnega sistema pri čemer bomo obravnavali koncept računanja na robu ter vpeljavo digitalnega dvojčka v kombinaciji z digitalnimi agenti. V zadnjem delu predstavitve bomo prikazali implementacijo predstavljenih konceptov v laboratorijskem okolju v Demonstracijskem centru pametne tovarne Lasim.

Povezava do videa: https://youtu.be/Yk4–FfqpkU

• Kratka predstavitev projekta Formula Student in ekipe UNI MB GPE,
• Predstavitev uporabljenih aditivnih tehnik proizvodnje: 3D tiskanje peska, 3D tiskanje kovin in 3D tiskanje plastike,
• Primeri izdelave in uporabe kalupov iz 3D tiskanega peska,
• Primeri uporabe tehnike 3D tiska kovin pri izdelavi komponent podvozja dirkalnika z namenom optimizacijo teže in prileganja na ukrivljene površine,
• Primer uporabe tehnike 3D tiska plastike za izdelavo nosilcev in ohišji različnih električnih komponent dirkalnika,
• Povzetek in zaključek.

Povezava do videa: https://youtu.be/aY-Y-p2z6hY

Prototipni razvojni model električnega vozička MECANUM MB-1/2020 z nosilnostjo 60 kg je razširljiva platforma za nadgradnjo. Krmilimo ga preko namensko razvite Bluetooth Android aplikacije, ki bo prav tako prikazana med predavanjem. Uporabljena so Mecanum kolesa, ki omogočajo vožnjo v vse smeri. Za pogon so nameščeni DC motorji s polžastim gonilom v odprti zanki.

Povezava do videa: https://youtu.be/KnXiJnGLHjE